Vaša vprašanja... moji odgovori

Ne gledam v prihodnost in ne napovedujem. Odgovarjam po intuiciji in se osredotočam na tisto, kar zaznam, da vas v danem trenutku omejuje in kaj pri sebi morate spremeniti, da bi se vzroki za vaše težave lahko začeli odpravljati. Skozi pisanje podajam nekoliko drugačen pogled na situacije, ki so neprijetne, boleče ali celo nevzdržne. Pri tem vas ves čas spodbujam, da se postopoma pričnete čustveno osvobajati.

Proces osvobajanja poteka skozi sprejemanje sebe in drugih, točno takšnih, kot v danem trenutku ste. In skozi sprejemanje tistega, kar se vam je zgodilo in kar trenutno prestajate. Sprejemanje preteklosti in trenutka sedaj. Vse to z namenom spreminjanja svojega odnosa do sebe, drugih in življenja nasploh. Z namenom, da zmorete odpustiti sebi in drugim. Z namenom, da najdete mir in občutek ljubezni v sebi. Da življenju, ki vam je podarjeno, rečete DA! 

Če sprejmete in odpustite, ne pomeni, da se z nečim tudi strinjate ali to celo odobravate. Gre za proces, v katerem najprej rešujete sebe, da bi zmogli rešiti tudi druge. Da živite, in ne zgolj preživite. Četudi spomini in sledi ran nikoli ne izginejo.    

 

 

Aug. 25, 2017

MOTNJA HRANJENJA (PRENAJEDANJE)

"Gospa srednjih let ima težavo s prenajedanjem."

MOTNJE HRANJENJA (PRENAJEDANJE)*
Sredstvo za reševanje čustvenih stisk

Neobičajno in škodljivo hranjenje ter ravnanje s svojim telesom je vedno odraz neke osebne stiske, nezadovoljstva, trpljenja, kar posameznik lahko občuti zaradi prepleta različnih vplivov (posebnost posameznikovega doživljanja, družinsko okolje in družbeni vpliv). Stisko, ki ustvari motnjo hranjenja, lahko posameznik začuti zaradi:
- nepričakovanega, travmatičnega dogodka (npr. smrti bližnje osebe, spolne zlorabe, neuspeha, ločitve, ipd.),
- posledic dolgotrajne čustvene prikrajšanosti s strani družine, ožjega okolja (zametki razvoja motenj hranjenja se lahko začnejo že v otroštvu, ko otrok ne občuti sprejemanja, čustvene varnosti, ljubezni),
- globlja duhovna kriza v življenju...


Mehanizem izogibanja

Posameznik z mehanizmom izogibanja osredotoči vse energije na hranjenje in se izogiba soočenju z drugimi bolečimi stvarmi v njegovem življenju.

Temeljna posledica motnje hranjenja je izguba stika s seboj (z vsemi deli sebe), kar pripelje v doživljajsko otopelost in izgubo občutka varnosti v sebi. Motnja hranjenja tako ni nikoli zgolj motnja pri hranjenju – hrana in hranjenje je samo izrazno polje, kjer se bije notranji boj – boj za telesno, psihično in duhovno preživetje.

Motnja hranjenja v najglobljem smislu pomeni celostni »zaplet« na ravni doživljanja in odzivanja v samorazvoju posameznika – z elementi zasvojenosti, ki se pojavljajo naknadno in predstavljajo za osebo dodatno (sekundarno) stisko.


Motnja hranjenja tudi kot zasvojenost?

Prisilno ponavljanje ritualov omamljanja (predvsem z ogljikovimi hidrati in rafiniranimi sladkorji) služi temu, da oseba omami svojo zavest in s tem prekine stik s sabo. To je beg od sebe – od zavestnega doživljanja tistih vzgibov iz okolja in iz svoje notranjosti, ob katerih doživi stisko, občuti tesnobo, praznino, vznemirjenost, strah, jezo, osmaljenost, žalost... Torej, oseba se omami pred tistim, kar občuti kot nevzdržno, boleče, neprijetno. Oseba ve, da si škoduje, ve, da svojo življenjsko energijo vlaga v napačno smer, pa kljub nenehnemu trudu ne more prenehati s svojim početjem.

Meja med tem, kdaj je hranjenje še namenjeno zadovoljevanju fizične lakote, kdaj pa že preraste v omamo, je precej nejasna. Pri motnjah hranjenja oseba izgubi stik z občutom za prepoznavanje fizične lakote, saj je oseba lahko več let nasilno določala kaj potrebuje njeno telo, ne da bi ga vprašala in mu zares prisluhnila. Zaradi tega se je potrebno pri urejanju motnje hranjenja precej časa uriti prav v prepoznavanju tega telesnega občutka – občutka za fizično lakoto (kdaj, koliko in katere vrste hrane je lačno moje telo?). Sočasno s tem oseba ureja svoje hranjenje in ga vedno bolj približuje točki, ko lahko reče:

»Jem zato, da živim (ko sem fizično lačna) in ne živim zato, da jem (ko sem duševno lačna)«.


VZROK/I ZA NASTANEK MOTNJE HRANJENJA
Intuitivni vpogled

Vzrok/i za motnjo prehranjevanja izhaja/jo iz tega tega življenja in vaših preteklih življenj. Iz tega življenja izhaja/jo tako po materini liniji (ste podedovali), hkrati je nastanek teh nastal pri vas.

Za nastanek simptoma obstaja več vzrokov.

Prejšnje življenje: Imeli ste izjemne talente in ste izstopali na vseh področjih in vseh ravneh. Zaradi teh ste burili precej ljubosumja s strani žensk. Predvsem zaradi lepote in notranjega duha, ki je privlačil vse okoli vas. Preostale kvalitete pa niso mogle priti do izraza, saj v tistem času ženska ni imela pravice do govora, (samo)izražanja, intelektualnega, osebnega in duhovnega razvoja. Zato ste na nek način sebe izdali, ko ste se prilagajali in izstopili iz lastne kože, da bi ugodili drugim in »povzročili« čim manj težav, četudi za te dejansko niste bili krivi, temveč se je okolica počutila ogroženo, manjvredno, ne dovolj dobro.

Trenutno življenje: Eden od dogodkov, ki ima na vas velik vpliv, je trenutek in občutek vaše matere, ko jo je oče predstavil svoji družini. Sedem let starejša ženska in v tistem trenutku že noseča ni bila sprejeta v očetovo družino, ni bila dovolj dobra. Ta občutek je ostal trajen in tega ste podedovali tudi vi.

V nadaljevanju je čutiti, da v sebi nosite občutke prevare in izdaje. Te so lahko na nek način povezani z omenjenim dogodkom, saj vaš oče v čustvenem delu ni bil ravno v oporo vaši materi. Zaradi tega se je počutila osamljeno, prevarano in izdano. Po drugi strani ste po vsej verjetnosti tudi sami doživeli izkušnje, s katerimi ste te občutke dodatno okrepili.

Hkrati ste prevarali in izdali sami sebe s tem, ker v tem življenju ravnate podobno, kot v prejšnjem. Ste ženska, ki izstopate po mnogih kvalitetah, a zaradi strahu pred nesprejemanjem in da se okolica ne bi počutila ogroženo, se dobesedno skrivate pred drugimi. Strah vas je posledic, če bi se pokazali takšni, kot ste, četudi sami nikoli ne bi želeli nič slabega drugim. Prav tako težko sprejmete, da se ljudje ne bi počutili dobro ob vas. Poleg strahu pred nesprejemanjem s strani drugih, dejansko ne sprejemate sami sebe, takšne, kot ste. Zaradi tega naraščata jeza (do sebe in drugih) in notranja frustracija. Jeza do sebe celo prerača v samodestruktivnost – agresijo do sebe, kar se manifestira v prenajedanje.

Sledi občutek, da ste bili nekoč zlorabljeni. Lahko, da celo v otroštvu ali najstništvu. V kolikor je karkoli v zvezi s tem »pozabljeno« ali skrito, vam priporočam, da zberete pogum in se posvetite s strokovnjakom na tem področju. Vplivi takšnih dogodkov segajo globoko v človeka (zavest in podzavest) in če se zadeva ne obravnava ustrezno in celostno, se posledice s časom še stopnjujejo.

Žrtev zlorabe se običajno čuti kriva za dejanje, ki ga je storila neka druga oseba. Pri otrocih je občutek krivde in sramu še toliko večji in krivi sebe, da je izzval napadalca. Dogodek povezuje s tem, da ni ljubljen, ni zaželen, ni vreden, je nepomemben. Čuti se izdanega in prizadeto je njegovo samospoštovanje in občutek lastne vrednosti.

Perfekcionizem in pretirana (samo)kritičnost sporoča, da nis(m)o dovolj dobri. Otroci perfekcionističnih in preveč zahtevnih staršev pretirano ugajajo drugim ali pa postanejo takšni, kot starši – perfekcionisti in pretirano kritični do sebe in drugih.

Stremljenje k popolnosti se lahko izraža na različne načine: posameznik pretirano dela, čisti, skrbi za druge, skrbi za svoj izgled ipd., vendar kljub prekomernosti in pretiranosti nikoli ni nič dovolj dobro. Zaradi obsedenosti s popolnostjo se čez čas lahko manifestirajo izgorelost, čustvena otopelost, kronično nezadovoljstvo, razne odvisnosti in oblike samodestruktivnosti. Družinski člani pa se počutijo primerno temu.

S perfekcionizmom je povezana tudi potreba po nadzoru nad položajem in nad drugimi ter njihovim življenjem.

Poleg odvisnosti od nadzora in biti popoln, je zaznati še odvisnost od zunanje potrditve, kar posledično vodi v nesprejemnaje in odrekanje ljubezni.

Vse opisano vpliva tako na vas, kot na vaše najbližje. Skupaj ustvarjate energije, ki temeljijo na vaših prepričanjih, delovanjih, čustvovanjih. Skladno s tem diha vaša družinska matrica, ki vse premalo temelji na izražanju lastnih potreb in čustev ter postavljanju osebnih in medsebojnih meja.

Vir:
* http://www.ustanova-odsevseslisi.si/ustanova/o-odvisn-hrana1.htm

Sep. 13, 2016

BREZPOSELNOST IN ODNOS Z BRATOM

"Situacija je takšna, da sem že eno leto brez službe, poleg tega se mi zdi da se enostavno ne morem premakniti naprej, pri sebi imam en tak občutek, kot da me nekaj ustavlja, zavira. Včasih se mi zdi, da vse gre naprej jaz pa stojim na mestu :). Veliko imam teh nihanj, ko sem slabe volje, potem sem spet poln optimizma, pa spet slabše volje. Trenutno delam na odnosih doma, smo se 3 leta nazaj nekaj skregali in sem prekinil stike z bratom in njegovo punco, prešnji teden pa spet malo vzpostavil stik...U glavnem iščem kaj bi moral naresti, da bi se mi življenje obrnilo na bolje."

NEKAJ NAMESTO UVODA
Dandanes človek spoznava svoj smisel in smisel svojega življenja na način, ki je na prvi pogled popolnoma kaotičen. Vse deluje v smeri propdanja, razpadanja, razkrajanja in kot da nič več nima smisla ter nobene povezave z ničemer. Kot da bi nas doletela neka božja kazen, katere namen ne znamo prepoznati. Vendar počasi spoznavaš, da temu ni tako. In da v vsem obstaja smisel ter da vsak zakaj ima tudi svoj zato.

Sedaj smo v obdobju velike spremembe, velike trasnsformacije, velike resnice... ko se človek vrača k izvoru in se zaveda Enosti. Čistimo karmo za 1000 let nazaj in ni čudno, da nobenem od nas ni ravno lahko. Vendar občutek, ki ostane, ko enkrat presežeš lekcijo... in potem naslednjo lekcijo itd., je neprecenljiv. To je tisto, kar ti zares da občutek lastne vrednosti in notranjega miru, ki traja večno.

Življenje je polno ciklov. Pride ena lekcija, jo presežemo in že prihaja naslednja. Če je ne osvojimo, se vrtimo v krog in ta ena in ista lekcija postaja čedalje težja. Zakaj? Ker se sicer nikamor ne premaknemo. Dokler nismo potisnjeni v kot, stojimo na mestu in čakamo na boljši jutri. Naš namen je pa višji. Vsak posameznik je pomemben del celote in je odgovoren dati svoj prispevek celotnemu človeštvu… Vesolju.

Da ne pozabim... Četudi je življenje nenehen cikel preseganja lekcij, iz katerih se učimo ter duhovno rastemo, to ne pomeni, da je življenje eno samo trpljenje. Nivo lekcij se spreminja v skladu z našim nivojem stopnje zavesti. Kar pomeni, da vsako naslednjo lekcijo na nek način »lažje« prestajamo. Gremo navzgor in se nikoli več ne vrnemo nazaj. Osvojili smo tisto, kar smo potrebovali in gremo naprej. Napredovanje zaključimo ob naši smrti in nadaljujemo od te točke dalje v naslednjem življenju. Zato se resnično izplača dati vse od sebe, da spremenimo znotraj sebe, kar je potrebno spremeniti.

In še nekaj... karkoli naredimo v življenju – ali je to dobro ali slabo – naš namen ni, da sami sebe uničujemo, temveč da skozi spoznanje, ki smo ga pridobili preko izkušnje, začnemo drugače delovati... Delovati s čistimi nameni, polnimi ljubezni in kot je v najvišje dobro nas samih in celotnega Vesolja. Karkoli naredimo, vedno imamo možnost, da to »popravimo«. Popravimo pa tako, da to, kar smo naredili narobe, prepoznamo, ozavestimo, razrešimo in nikoli več ne ponovimo. To pomeni, da sprejmemo odgovornost za svoja dejanja in se sprejmemo točno takšne, kot smo, ne glede na mnenja drugih. Sprejmemo, da smo nekaj naredili narobe in sprejmemo vse posledice ter nadaljujemo naprej.

Vsaka duša si sama izbere lekcije, iz katerih se želi nečesa naučiti v danem življenju. Ne glede na pot, ki je marsikdaj trnova, je namen človeške usode vedno brezpogojna ljubezen. In četudi ne želimo sprememb v svojem življenju, nas bo duša vedno potiskala v smer, ki si jo je izbrala. Ali bomo to tudi uresničili, je odvisno od nas samih. Zato smo lahko resnično hvaležni, da smo potisnjeni v to, da začnemo aktivno delovati in vse destruktivno umakniti iz svojega življenja. Pomisli... zakaj bi vztrajal na nečem, kar te ne osrečuje. Zakaj bi imel službo, ki ti ni ravno v veselje, če pa tu pred tabo stoji tvoje poslanstvo. Zakaj bi vztrajal na nekih odnosih, ki te ne izpolnjujejo, če te tam nekje čaka oseba, s katero si lahko vzajemno dajeta/sprejemata brezpogojno ljubezen, spoštovanje, podporo in razumevanje... Zakaj bi vztrajali na nečem, če nam je dano ravno tisto, kar je v naše najvišje dobro. Le vzeti si moramo.

Zato, le pogumno naprej, najprej skozi reading, potem pa še v praksi. Naj te vodi Ljubezen do sebe, do drugih in vsega, kar te obdaja.

UVID V BIOPOLJE

Napisal si, da si že eno leto brez službe, da imaš občutek, da se vse okoli tebe premika in napreduje, le ti si obtičal na enem mestu. Omenil si tudi svoj odnos z bratom, katerega sta pred 3 leti prekinila in ga sedaj počasi ponovno vzpostavljata.

Pri iskanju vzroka/ov za tvoje težave sem najprej postavila vprašanje, ali obstaja skupen vzrok za vse tri zadeve... torej za brezposelnost, občutek obstanka na eni točki ter odnos z bratom. Odgovor je bil, da ima vsaka svoj vzrok.

Odnos z bratom
Začela sem z odnosom z bratom. Na vprašanje, ali se vzrok nahaja v tem življenju ali v katerem od prejšnjih ali celo v obeh, sem dobila odgovor, da v obeh. Pri prejšnjem življenju sem dobila uvid... in sicer, ti si bil takrat oče svojemu današnjemu bratu. Do svojega otroka, sina, si se obnašal na krut način. Imel si ga za sužnja, kaznoval si ga s tepežem in stradanjem. Zate je opravljal razna težka fizična dela. Na koncu, ne vem točno zakaj, si ga pustil sredi zime zunaj in na pol nagega. Videla sem dečka, ki je odšel neznano kam. Nisem prepričana, ali je preživel ali ne. Mislim, da ne.

V tem življenju je vzrok za težave v odnosu s tvojim bratom nastal po liniji očeta... Verjamem, da si boš sam znal razložiti kaj več o tem, saj od tu dalje nisem prejela nobene informacije več.

Brezposelnost
Kar se tiče brezposelnosti, ta izhaja tako iz tega kot iz prejšnjega življenja. Uvid v prejšnje življenje mi je pokazal, da si takrat odpustil veliko ljudi.

V tem življenju ta težava izhaja tako po materini kot po očetovi liniji. Zopet... kaj več o tem, boš sam znal razčleniti.

Občutek, da se ne moreš premakniti iz točke A
In potem še tvoj občutek, da si obstal na mestu. Ta izhaja iz tega življenja, in sicer po materini liniji. Več kot to nisem izvedela.

Verjamem, da mi ni namenjeno, da bi vse videla, saj takrat, ko se človek odloči, da prevzame odgovornost za svoje življenje, je njegova naloga, da čim več sam razišče in da je čim več samoiniciativno vključen v sam proces razreševanja. Oz. da se mu pomaga do te mere, da se lahko premakne in sam nadaljuje proces samozdravljenja oz. razreševanja težav.

DESTRUKTIVNI VZORCI IN ZAKLJUČEK

V nadaljevanju sem želela poiskati, katere vedenjske vzorce si podedoval preko svojih prednikov oz. si jih posejal preko svojega delovanja, čustvovanja, razmišljanja tako v tem kot v preteklih življenjih. Saj poznaš tisti rek… »kakor seješ, tako žanješ«. In vsako naše delovanje, čustvovanje ter razumevanje ima svoj odmev. Enako se z enakim privlači in tisto, kar nosimo v sebi, privlačimo od zunaj v različnih oblikah (odnosi, situacije, dogodki...). Na zavednem nivoju, večinoma pa na nezavednem.

Poglejva tvojo brezposelnost… in sicer iz nekoliko drugačnega zornega kota... za primer vzemimo pogled na podjetje v času krize. Kriza je opozorilo oz. rdeči alarm, da je skrajni čas za spremembe. Ne le na fizični ravni, temveč na vseh nivojih prostora in časa. Zahteva popolni remont delovanja podjetja, kot tudi delovanja in razmišljanja posameznika v njem. Je trenutek, ko se moramo nehati skrivati, prikrivati, manipulirati, bežati... iskati krivca v drugih, saj kljub globalnemu problemu, vedno lahko splavamo in uspemo. Geneza globalnega problema vedno nastane na mikro ravni. Enako velja za rešitev in uspeh.

Popolnoma enako, kot je zapisano v predhodnem odstavku, se dogaja na vseh področjih. Vse destruktivno samo po sebi začne propadati, kar je odlično obrazloženo v knjigah Marjana Ogorevca, kjer opisuje »samoregulacijo biopolja«. Ta se neprestano odvija na ravni posameznika, družine, družbe, človeštva itd. Rešitev je vedno znotraj nas in vse, kar nam ne povzroča občutka hvaležnosti, ljubezni in notranjega miru, je za nas destruktivno. Razlog za to je potrebno raziskati ter ga odpraviti. Se začeti obračati odgovorno do sebe in drugih. Le tako zmoremo dati od sebe tisti prispevek, ki nam ga je namenjeno dati v danem trenutku. Kadar nosimo v srcu ljubezen, našo ljubezen prejema celotno Vesolje. Kadar nosimo bolečino, to bolečino prenašamo na celotno Vesolje. Smo delček Enosti, ki prispeva enako pomemben del, kot kdorkoli drug. Zato ni nikogar nad nami in nikogar pod nami. Enostavno smo.

Za zaključek navajam še naslednje vedenjske vzorce, ki sem jih zaznala pri tebi ter predlagam postopek za razrešitev vsakega posebej:
- AGRESIJA,
- JEZA, USMERJENA NAVZNOTER – SAMODESTRUKTIVNOST,
- SAMOMOR,
- STRAHOVI ,
- NISEM DOVOLJ DOBER,
- ODVISNOST OD LJUDI,
- ODVISNOST OD ZUNANJE POTRDITVE,
- IDEALIZIRANJE .

Srečno <3

Jan. 23, 2016

PARTNERSKI ODNOS

"Po dveh letih, odkar sva se z partnerko razšla, sem si močno želel nazaj k njej. Imava čudovitega otroka, s katerim sem precej časa, ponavadi več kot je dogovor. A pogrešam ju zelo.To močno spoznanje sem doživel to poletje. To sem bivši partnerki tudi povedal. Sicer sva imela dober odnos glede na to,da ne živimo več skupaj. A me je jasno zavrnila, da si tega ne želi. Nisem popustil, saj v srcu čutim oba in željo po tem, da bi poskusili znova. Vseeno pa me je pustila še bližje k sebi, več smo se družili skupaj. Celo malo intime je nastalo med nama. To mi pomeni veliko in vse bolj sem poskušal priti še bližje k njej. Postal sem ljubosumen, zakaj me ne sprejme. A ima koga drugega? Ssem jo spraševal. Pa zakaj ne moremo biti skupaj? Čez nekaj mesecev je rekla, da tako to ne gre, da si me ne želi in da naj se odmaknem od nje! To me boli,saj se moram sprijaznit s tem, da ni več možnosti, da bi živeli skupaj kot družina. Zakaj nisem spoznal tega,da mi največ pomenita, takrat, ko se odhajal od njiju? A to že vem. Nisem se toliko zavedal sebe kot danes. Glavno vprašanje - Kaj dejansko se dogaja med nama in zakaj vse to?"

Iz vprašanja sledi, da te zanima le to, ali obstaja kakšna možnost, da boste kot družina še kdaj skupaj. Z »da« ali »ne« ne bom odgovorila, temveč se bom osredotočila na čas, ko sta bila skupaj, na trenutek, ko sta se razšla in na trenutek sedaj. Nato bom z uvidom v tvoje biopolje poskušala poiskati še vzroke za vajin razhod in se osredotočila na to, kaj je v tem trenutku zate najpomembnejše. Še pred vsem tem pa zapišem nekaj splošnega o zvezah in partnerskem odnosu.

»OKOSTNJAKI«
Vsaka zveza ima svoje cikle, vzpone in padce. V vsaki zvezi se skrivajo »okostnjaki«, ki so zakopani globoko v zemljo in v nekem trenuku pridejo povsem nenapovedani na površje in nam naredijo preobrat v življenju. Četudi si tega ne želimo, saj je ta preobrat običajno težaven, stresen in boleč za nas, in na vso moč bežimo, nam ubežati ne uspe. Okostnjak pride na površje z namenom, je odraz naše podzavesti in skupek energij, ki so nastale skozi življenja ali pa so celo podedovane po liniji naših prednikov. Kar je v nas, kar nosimo v sebi, enkrat pride na površje. Točno tkarat, ko smo pripravljeni, četudi je to najmanj, kar si želimo. Namenjeno nam je, da se soočimo s tem delom nas in ga presežemo. Se premaknemo naprej, pripravljeni na nove izzive, nova znanja.

CIKEL V ZVEZI – PARTNERSKEM ODNOSU
Pričetki zveze so običajno lepi, polni strasti, prijetnih občutkov in čustev. Smo zaljubljeni, polni hormonov sreče in v takšnem stanju s strani partnerja doživljamo le pozitivno. Usmerjeni smo na razmišljanje, kaj vse naj naredimo, da bo naš partner ob nas srečen. Nič nam ni moteče, vse nam je lepo. Ta faza kmalu preide v novo, ko začnemo spoznavati partnerja tudi v drugačni luči. Takrat običajno privrejo čustva in občutki, ki so nam zelo znani. Partner pri nas vzbudi čustva iz otroštva, običajno tista neprijetna, boleča.

Zakaj je temu tako?

Na ravni duše si izbiramo naloge, ki si jih duša zadane za razrešitev v tem življenju. Zato si izbira tudi ustrezne starše, s katerimi smo se v prejšnjih življenjih (po vsej verjetnosti) že srečevali, a so ti igrali drugačno vlogo. Marjan Ogorevc pravi, da so se nekateri vsaj z enim od staršev že srečevali v predhodnih življenjih. Ena od učenosti pravi, da vloge včasih menjamo, včasih pa jih ponavljamo. Slednje predvsem zato, ker zapleteni odnosi radi povzročajo novo in novo karmo. Znotraj svoje dušne skupine se običajno tudi dogovorimo o vlogah, ki jih bomo igrali v naslednjem življenju. Pogosto si posamezne vloge izmenjujemo iz življenja v življenje in si tako urimo določene sposobnosti. Včasih pa se kaka duša iz iste dušne skupine sama javi, se na nek način tudi žrtvuje, da bo odigrala določeno vlogo v našem življenju. Če to pogledamo z vidika razreševanja naše karme, si duša izbere starše, ki imajo podobne vzorce delovanja in bodo na primer naše destruktivne vzorce še okrepili. (Ogorevc, 147-148)

Podobno sledi v partnerskem odnosu. Izbiramo si partnerja, ki ima podobne vzorce delovanja in naše destruktivne vzorce še okrepi.

VIDVA IN PARTNERSKI ODNOS
Začetek vajinega partnerskega odnosa zaznavam kot polnega strasti, intenzivnih čustev, skupnih vizij, osredotočenosti na enaka področja in medsebojnega razumevanja. Veliko skupnega imata za pogovor in kot je že zgoraj zapisano, v fazi zaljubljenosti je vse lepo in cvetoče. Vajin čas se je maksimalno izkoriščal za sprostitev in užitek. Vizije so bile usmerjene v področja, za katera sta si v tistem trenutku želela, da se uresničijo. Imela sta vizijo, na kakšen način si želita živeti in kaj vse bi v življenju rada počela.

Pa vendar... pot do tega, kar si želimo, zna biti precej ovinkasta in zahteva obilo poguma, moči, potrpežljivosti in razumevanja. Na poti do cilja prihajamo do marsikaterega spoznanja in ključno je to, da se naše želje, cilji znajo tudi spremeniti. V kolikor na poti sledimo sebi, smo pozorni na to, kaj se dogaja v nas in okoli nas in razrešujemo tako materialne kot notranje izzive, se s tem čedalje bolj približujemo sebi. Se spoznavamo in ugotavljamo, kdo v resnici smo.

Vidva v zvezi
Zaznavam, da so se v vajinem odnosu pričele težave ravno takrat, ko so se začele odpirati nove zgodbe in s tem novi izzivi, ki pa niso ravno takšni, kot bi si želela. Tako je običajno pri vseh, kar sledi, je pa odvisno od posamezne zveze oz. posameznika. Oba zaznavam izjemno trmasta in v času, ko sta bila še skupaj, so se vajini pogledi na zvezo, družino, odnose, vzgojo začeli čedalje bolj odtujevati. Ti si potreboval svobodo, ona je postavljala pravila. Ta pravila so bila precej zaprtega tipa, ki tebi niso ustrezala. V takšnih okoliščinah postaneš nervozen in hitro potrebuješ odmik. Moraš stran, moraš iti ven. Na ta način se nisi le umaknil, temveč bežal pred tistim, česar bi se moral lotiti. Stvari se nekako niso dorekle, čeprav je bilo izrečenih obilo besed. Nista pa našla skupnega imenovalca in poskušala najti kompromis. Kompromis, v katerem bi se oba dobro počutila.

Kadar je posredi še otrok, so stvari še toliko bolj zapletene, v kolikor posameznik nima stvari »razdelanih« sam s sabo (jasna stališča, ki so fleksibilna in se spreminjajo ter nadgrajujejo v skladu s posameznikovo osebno in duhovno rastjo). Pri njej zaznavam, da je točno vedela kaj si želi, kaj pričakuje od tebe kot očeta njenega otroka in kot partnerja. Pri tebi pa ne zaznavam ničesar od tega. Vsekakor si in si vedno bil izjemno ljubeč do otroka in partnerke. Vendar kot bi še vedno živel življenje od danes do jutri, kar pa družinsko življenje, ki zahteva obilo fleksibilnosti, potrpežljivosti in vzajemnega sodelovanja otežuje in v njem povzroča zmedo. In ko vmes pride stresna situacija, se enostavno umakneš, ker ne zdržiš pritiska.

Praviš, da je trajalo dve leti, ko si prišel do spoznanja, da si ju želiš nazaj. In se sprašuješ, kaj se dogaja med vama.

Vidva nista več v zvezi
V tem času sta oba prišla do novih spoznanj. Njena dominantnost se je s tem še bolj okrepila. Začela si je ustvarjati življenje na novo. Dokončala določene stvari in začela z novimi projekti. Ona ve, kaj si v življenju želi in česa ne. In je glede določenih stvari nekompromisna. V tem delu ti deluješ precej šibkejši, čeprav se zelo trudiš in tudi sam stvari gradiš na novo. Tisto, kar je na tvoji strani njej zelo moteče, so tvoji pritiski in ljubosumje. Praviš, da se trudiš in bi vse naredil za njiju. Da ju zelo pogrešaš. V tem stanju gubiš veliko, saj si osredotočen izključno na to željo in četudi praviš, da si z otrokom precej več, kot je dogovorjeno, gredo mimo tebe pomembni trenutki. Si fizično z otrokom, hkrati pa odtujen, z mislimi in hrepenenji drugje. Sicer v povezavi z otrokom in v želji, da bi ga imel nenehno ob sebi, vendar stvari gredo mimo tebe. Prav tako, ko si z njo... namesto, da bi bil čas kvalitetno izkoriščen, nenehno pritiskaš s svojimi željami. Praviš, da ju čutiš oba. Vendar pomisli, kaj ti je rekla. Da si ne želi več zveze s tabo. Sedaj je čas, ko je treba pomisliti tako nase, kot na druge. Ker če si nekdo nečesa ne želi, je to treba tudi spoštovati, upoštevati in ne egoistično vztrajati in idealizirati nečesa, česar v tem trenutku ni.

Pri njej zaznavam celo to, da je pripravljena živeti sama z otrokom. Da raje nima zveze, v kolikor določene stvari ne stojijo tako, kot jih zastavi in želi ona. V tem delu je pri njej zaznati precej nadzora, precej energij, ki so se ustvarile tekom njenih prejšnjih partnerskih odnosov in celo partnerskega odnosa med njenimi starši. Če ne celo iz preteklih življenj, kar bom v nadaljevanju preverila. Tu bo morala delati na tem, da bodo njena pravila izhajala iz nje (iz njenega srca) in ne iz starih ali celo podedovanih energij.

Prav tako je zaznati, da si želi moškega ob sebi, ki ji je enak po moči. Želi si »pravega moškega – divjega moškega (glej arhetip divjega moškega)«, na katerega se lahko zanese, ji stoji ob strani, ji zmore postaviti meje, vendar je hkrati ne potiska navzdol, udariti po mizi, kadar je to potrebno in se za družino žrtvovati na povsem drugačen način, kot to počneš sedaj ti. Potrebuje moškega, ki bi se znal postaviti zanjo in za otroka v kateri koli situaciji, prdvsem pa, ki se zna postaviti zase. Ki zna biti tako materialno kot duhovno odgovoren. Je psihično, notranje stabilen in se ne umika oziroma beži pred odgovornostjo. Tu je prav tako zaznati, da zavestno in podzavestno psihološko testira moškega, ki ga ima ob sebi, za kar pa ta moški potrebuje obilo moči in notranje stabilnosti ter iznajdljivosti.

Tisto, kar te ona uči in ti kaže pot, na katero moraš iti, je da okrepiš svojo moč, najdeš divjega moškega v sebi, se naučiš odgovornosti in ne bežiš pred najmanjšim izzivom, ki ti pride naproti. Ona ne želi niti jo fascinira, da skačeš po trepalnicah pred njo in jo prosjačiš, da te vzame nazaj. Zanjo to ni izraz ljubezni, temveč pokazatelj šibkosti. S tem ne želi več imeti opravka.

Ali obstaja možnost, da boste ponovno skupaj kot družina?
Odgovor je v tem, da začneš delovati kot je v tvoje najvišje dobro. Tako boš deloval tudi v njuno najvišje dobro. Torej, da se osredotočiš izključno nase in nehaš pritiskati na uresničitev tistega, kar si v tem trenutku najbolj želiš. Pustiš času čas in dovoliš, da se spremembe začnejo dogajati. Četudi morda ne bodo takšne, kot jih imaš v tem trenutku začrtane. So pa vsekakor potrebne. In vem, da želiš le odgovor, da bi ti napisala, da obstaja možnost za vaju, za vas. Obstaja, vendar prej imaš precej drugega za postoriti. Sam.

Kakršen koli bo izid, če bo skladen s tabo, boš v tem najbolj srečen, zadovoljen in pomirjen. Povezani ste in vedno boste. Najdi, najdite način, ki bo najlepši in v najvišje dobro za vse vas. Najprej pa začni pri sebi in bodi potrpežljiv. Svojo srčnost, ljubečnost poveži z notranjo močjo. Povrni sam sebi dostojanstvo, spoštovanje, ljubezen. Ovrzi vse občutke krivde in destruktivno samokritičnost. Vreden si spoštovanja, a najprej si ga moraš dati sam.

UVID
Najprej sem preverila ali se razlog nahaja v tem življenju ali prejšnjih. Odgovor je bil, da tako v tem kot tudi v prejšnjem (lahko, da se odgovor nahaja tudi v večih, vendar uvid je bil iz enega od prejšnjih življenj). Prav tako sem tudi preverila informacijo ali si t.i. ET. Odgovor je bil pritrdilen.

ET
O ET-jih si lahko več prebereš v kolumnah Marjana Ogorevca. Tisto, kar je za njih značilno, je to, da so večino življenj živeli na drugih planetih in nimajo dosti izkušenj na planetu Zemlja. Zato je za njih na tem planetu življenje precej težje, saj so za njih lekcije, ki izhajajo iz polarnosti, dvojnosti precej težje, grobe in boleče kot za druge. Znajo biti izjemno senzibilni in se nekako ne znajdejo ter se ne znajo umestiti. Kot da ne bi znali najti svojega mesta pod soncem.

V tem življenju
V tem življenju sem našla vzrok po očetovi liniji. Zdiš se mi podoben očetu, predvsem v tem delu, da potrebuješ svobodo in da se ti pusti dihati. V tem je tvoja mama očeta precej omejevala, kar je povzročilo precej jeze in agresije. Mama je sicer zelo skrbna, vendar je pri njej zaznati odvisnost od nazora in precej strahu, kar je moteče za vse v družini. Prav tako je vztrajna in trmasta, vendar je s to vztrajnostjo dosegla v družinskem odnosu kontra učinek. In kadar ni dosegla svojega, se je posluževala manipulacij. Oče se mi zdi zate precej bolj sprejemljiv, med vama je precej podobnosti - umikanje, pasivnost, bežanje od odgovornosti...

V prejšnjem življenju
Uvid iz prejšnjega življenja mi je pokazal, da sta s sedanjo partnerko imela razmerje tudi v enem od prejšnjih življenj. Imela sta otroke in situacija je bila podobna trenutni. Videla sem te kot boema, ki se je veliko zabaval naokoli. Bil si slikar in nisi maral omejevanja. Partnerka te je želela doma ob osebi in otrocih. Pričakovala je veliko več prisotnosti in sodelovanja v družinskem življenju, vendar te nikakor ni mogla zadržati doma. V uvidu me spominjaš na Mozarta. Samosvojega in neukrotljivega. Ženo si imel izjemno rad in tudi otroke, vendar v tem delu se nisi znašel na način, kot bi si to ona želela. Navzven nisi kazal neke pretirane zaskrbljenosti, ker enostavno nisi dojemal, da bi to lahko bila težava. Tebi je bilo vse ok in precej zabavno. Danes (v tem življenju) s to razliko, da se v svoji notranjosti nikoli nisi počutil povsem lahkotnega in svobodnega, čeprav si ravno to iskal.

PREDLOG ZA RAZREŠITEV
Načinov je mnogo. Eden od je objavljen tudi na moji spletni strani – molitev. Najdi si tistega, ki ti najbolj ustreza. Tisto, kar je pomembno, je da sproti sproščaš negativne in destruktivne občutke ter čustva. Najprej jih sprejmi in si dovoli, da jih občutiš, doživljaš. Povej si, zakaj se tako počutiš in zakaj tako doživljaš. Nato jih, ko boš pripravljen, začni močno izdihovati (v pravem pomenu besede). Globok vdih skozi nos v trebuh in močan izdih skozi usta. Toliko časa, dokler ne začutiš v sebi popolni mir. Ko se občutki in čustva vrnejo, ponovi vajo. Hkrati začni preko razumevanja situacije spreminjati način razmišljanja, delovanja. Vse, kar vodi v trajni notrnji mir in je ljubeče, je pravilno. To naj ti bo vodilo na poti spoznavanja sebe in razreševanja. Srečno in vse dobro vsem skupaj. ;)

(povzeto po Ogorevc M., Sodobna bioterapija s poudarkom na karmični diagnostiki in integralni biorgonomiji, samozaložba Brežice, 2011, 147-148)

Nov. 26, 2015

STRAH PRI TRENINGU

"Zadnje čase imam ponovno težave na treningih. Čutim strah in si ne zaupam. Vendar le, kadar skačem, pri ostalih treningih sem sproščena. Sama sem veliko razmišljala, kaj bi lahko bil razlog, a ga ne najdem."

STRAH NA ČUSTVENI IN MENTALNI RAVNI
Strah, ki je pred časom nastal zaradi nesreče pri treningu (ali tekmi ?) je strah, ki je nastal na čustveni ravni in je povzročil energijski zastoj. Od takrat naprej je ta strah prisoten ne le pred vsakim pomembnejšim dogodkom (tekmovanjem), temveč se odraža tudi pri samih treningih. Na mentalni ravni se strah odraža zaradi razmišljanja o situaciji, s katero se nameravaš soočiti v prihodnosti in jo povezuješ z dogodkom iz preteklosti. Tako se vedno znova bojiš, da se bo nesreča ponovno zgodila.

Poleg strahu pred ponovnim padcem povzročajo energijski zastoj še naslednji:
- strah pred neuspehom, - strah pred tem, da se boš poškodovala v tej meri, da ne boš mogla več trenirati oz. tekmovati, - strah, da boš razočarala druge, predvsem najbližje in - potreba oz. odvisnost od potrditve s strani okolice, predvsem s strani očeta ter vzorec moram biti najboljša.

Zaradi čustvene obremenjenosti treningi postajajo čedalje večji izziv, saj se z vsakim neuspešnim skokom oz. skokom, ki ne daje pričakovanih rezultatov, povečuje dvom vase, v lastno sposobnost. Pojavlja se tudi vzorec nisem dovolj dobra in s tem notranji psihični pritisk čedalje bolj narašča. Posledično postajaš čedalje bolj jezna nase in si postavljaš oz. izsiljuješ cilje, ki naj bi se realizirali že pri treningih. Sama od sebe zahtevaš fizično in psihično pripravljenost, ne veš pa točno, kako bi do tega prišla. Zaradi prevelikega pritiskanja nase, močne želje, oz. zahteve, da zmoreš biti prisotna v danem trenutku, fokusirana le na skok in dober rezultat je tvoj um preobremenjen, misli so razpršene. Takšno stanje lahkko privede do zmanjšanja fizične in notranje moči, povečanja psihične labilnosti in s tem do razočanja, užaljenosti ter nenazadnje otopelosti.

STRAH NA RAVNI DUŠE
Vzrok za strah se lahko nahaja tudi na najgloblji ravni, tj. na ravni duše. Je podzavestni in je v latentnem stanju dokler se ne aktivira ob določenih pogojih. Preko uvida sem iskala, ali obstaja vzrok za tvojo težavo tudi na tej ravni. Odgovor je bil da. V nadaljevanju sem iskala odgovor, ali je vzrok za težavo nastal v tem življenju, v prejšnjem življenju ali v obojih. Dobila sem odgovor, da v obojih. Nato sem se vprašala, ali je vzrok v tem življenju izhaja po materini liniji, po očetovi, ali po obeh linijah. Odgovor je bil, da po očetovi.

UVID – Iskanje vzroka v tem življenju po očetovi liniji
Sicer ne vem, ali se je tvoj oče ukvarjal z enakim športom kot ti, vendar sem v uvidu prejela informacijo, da je doživel tudi on nek poraz, padec pri nekem športu, kjer je bila tudi ovira. Šport z oviro. Lahko, da je tek čez oviro, lahko pa tudi, da je skok čez oviro, palico...
Tvojega očeta doživljam precej avtoritativnega. Ima vzorec želim biti najboljši in jaz se ne motim, imam vedno prav. Prav tako porazov ne prenaša najbolje. Če povežem vzorce z uvidom, se sprašujem, v kolikor je dejansko bil športnik, kako se je njegova kariera nadaljevala. Energisjki zastoji so nastali, sam jih ni razrešil in te si podedovala.

UVID – iskanje vzroka v prejšnjem življenju
Uvid, ki sem ga prejela iz prejšnjega življenja, je padec v globok skalnat prepad. Padla nisi po nesreči, temveč te je namenoma porinil tvoj takratni brat. Razumela sta se in imela sta lepe odnose. Rad te je imel. In čeprav se tole čudno sliši (bere), te je želel pred nečim zaščititi. Ni imel izbire (druge rešitve ni našel) in ocenil je, da je tako zate najbolje. Dlje od tega nisem prišla, ne vem, za kaj točno je šlo in ne vem, zakaj ni mogel sprejeti, da bi živela na način, ki naj bi ti bil takrat usojen.

ZAKLJUČEK S PREDLOGI ZA RAZREŠITEV
Vsako naše dejanje, čustvovanje in razmišljanje ima vpliv na našo usodo, na naše trenutno življenje. Kar je še toliko bolj pomembno, ne le na naše, temveč tudi na življenja naših najbližjih in širše okolice... z vsakim dejanjem, razmišljanjem, čustvovanjem povzročamo, da energija prosto teče ali da nastanejo zastoji. Tam, kjer nastanejo energijski zastoji, se čez čas pokažejo tudi posledice na fizični ravni. In ravno posledice na fizični ravni so najbolj očiten pokazatelj, kaj moramo pri sebi spremeniti oz. vzdrževati.

Ker so naša dejanja, razmišljanja in čustvovanja odvisna od mnogih dejavnikov – tako na zavestni kot podzavestni ravni - in ker je človek bitje ne le na fizični, temveč tudi na čustveni, umski, energijski in ravni duše, je pomembno, da vzroke za naše nastale težave najprej ozavestimo. Ko te ozavestimo, lažje razumemo sebe, druge in svojo usodo, življenje kot takšno. Takrat lažje stopimo v proces, kesanja, odpuščanja, osvobajanja... dokončne razrešitve posamezne težave.

Postopek za razrešitev, ki ga priporočam, v kratkem objavim na spletu. Nasplošno pa priporočam, da vsak sam pri sebi najde način, da umiri svoje telo, um in duha. Načinov je neskončno in vsak sebi najde sebi najbolj primernega. Ko smo umirjeni in pripravljeni sprejeti vse v danem trenutku tako, kot je, potem lahko nadaljujemo in delamo nove korake v življenju.

Upam, da sem pomagala in vse dobro želim za naprej. Pošiljam obilo poguma, notranjega miru in ljubezni. ;)

Nov. 25, 2015

KAKO VZPOSTAVITI AXIS MUNDI - OS SVETA?

OSEBNA OS SVETA - Os sveta je ravnovesje energij; je tisto zadovoljstvo, gotovost in varnost, ki jo lahko občutimo le, kadar se čutimo tesno povezane z družino v kateri živimo, z državo, v kateri bivamo, in ne nazadnje z vesoljem, ki je hkrati prostor, v katerem so nebesna telesa in človekov duhovni svet.

Osebna axis mundi je »os«, ki jo zavestno vzpostavimo skozi svoje telo in jo poskušamo začutiti. Praktično to lahko storimo takole: zavestno svojo pozornost usmerimo v noge, predvsem v podplate, ki se dotikajo tal – zato je najbolje, da stojimo; pri tem poskušamo čutiti pretok energije od središčča Zemlje, nato svojo pozornost usmerimo v nebo – poskušamo zaznavati kozmično energijo. Stik teh dveh energij pa v našem telesu povzroči občutek tesne povezanosti z Zemljo in odprtost proti nebu. Občutek te božanske energije – tako se pogosto počutijo verniki med molitvijo na svetih prostorih – nam pomaga, da se lažje spoprijemamo z vsakdanjimi težavami. Božanska energija nam omogoča, da izhajamo iz sebe in tako drugi ne morejo v absolutnem smislu pogojevati našega zadovoljstva in razvoja sposobnosti, ki jih kot danost že nosimo v sebi.

Postavitev osi sveta povzroči povečanje energije v telesu, s tem pa onemogoča vpliv »škodljivih sil« - postanemo odpornejši proti boleznim, strpnejši in mirnejši. Izostri se nam orientacija – ne le kot geografski, pač pa kot socialni in psihološki pojem. Za otroka omenjeno stanje postavi mati – ko se sama postavi v os, to hkrati naredi še za otroka. Otrok to osrediščenost začuti – z njo dobi gotovost in trdnost pripadnosti in zavedanje o lastni vrednosti. Obenem ga tako stanje matere varuje – seveda tudi pred zbolevanjem.

(povzeto po Ogorevc M., Sodobna bioterapija s poudarkom na karmični diagnostiki in integralni biorgonomiji, samozaložba Brežice, 2011, 137-138)