Ko sprememba postane del tebe

Integracija, ne motivacija, podpira trajnost

Ko začetna odločitev ni več dovolj

Sprememba se pogosto začne z jasnim trenutkom: človek nekaj prepozna, sprejme odločitev ali začuti, da starega načina življenja ne želi več nadaljevati. Takšni trenutki so pomembni. Ustvarijo lahko smer, energijo in pripravljenost za drugačno ravnanje. Toda začetek spremembe in njena trajnost nista isti proces.

Raziskave vzdrževanja vedenjskih sprememb kažejo, da dolgoročnejše ohranjanje spremembe ni odvisno samo od začetne motivacije. Pomembni so tudi način samoregulacije, razpoložljivi notranji in zunanji viri, navade ter socialni in okoljski dejavniki.¹

Motivacija lahko začne proces. Ne more ga sama nositi.

Motivacija je pomembna – vendar se spreminja

Brez motivacije se številni procesi sploh ne začnejo. Toda njena intenzivnost ni stalna. Človek je lahko nekega dne zelo odločen, naslednji dan utrujen, preobremenjen ali ponovno izpostavljen okoliščinam, v katerih so se oblikovali njegovi stari načini odzivanja.

Če mora novo ravnanje vsakič znova obstajati predvsem zaradi zavestnega napora, ostaja sprememba odvisna od stalnega vzdrževanja. Teorija samodoločenosti pri tem opisuje različne stopnje ponotranjenja razlogov za ravnanje. Pri bolj integrirani regulaciji ravnanje ni zgolj posledica zunanje zahteve ali občutka, da človek nekaj »mora«, temveč postaja bolj skladno z njegovimi vrednotami, cilji in občutkom sebe.²

To ne pomeni, da motivacija postane nepomembna. Pomeni, da trajnejša sprememba postopoma potrebuje nekaj več kot vedno novo odločitev.

Integracija pomeni več kot ponavljanje novega vedenja

Ko v Inštitutu za globinsko energijsko transformacijo (v nadaljevanju: IFDET) govorimo o integraciji, ne mislimo zgolj na to, da človek dovolj dolgo ponavlja novo vedenje.

Integracija pomeni širši proces, v katerem se sprememba postopoma povezuje z načinom, kako človek doživlja sebe, kako se odziva, kaj zmore ohraniti tudi pod obremenitvijo, kakšne odločitve sprejema in kako dejansko živi.

V znanstveni literaturi obstajajo sorodni, vendar ne identični koncepti. Teorija samodoločenosti uporablja pojem integracije za proces, v katerem človek določeno regulacijo vse bolj sprejme kot svojo in jo uskladi s svojim širšim občutkom sebe.³ Raziskave navad in identitete pa v proučevanih vedenjskih kontekstih kažejo pomembno povezanost med tem, kar človek ponavlja, in tem, kako določeno ravnanje povezuje s tem, kdo je.⁴

IFDET teh ugotovitev ne enači z globinsko energijsko transformacijo in jih ne uporablja kot dokaz energijske dimenzije. Uporablja jih kot primerjalni strokovni kontekst: kažejo, da trajnosti spremembe ni smiselno pojasnjevati samo z močjo začetne odločitve ali s ponavljanjem vedenja. IFDET temu doda lastno metodološko raven – raziskovanje energijske dimenzije človekove notranje organizacije.

Ko sprememba postaja del človekovega načina življenja

Človek lahko nekaj počne zato, ker ve, da mora ravnati tako. Lahko se novo ravnanje postopoma poveže z njegovimi vrednotami, identiteto, odnosi in načinom življenja tako, da ga ne doživlja več kot nekaj povsem zunanjega.

Razlika je pomembna. V prvem primeru je med človekom in spremembo še vedno določena razdalja: spremembo mora predvsem vzdrževati. V drugem primeru postaja sprememba bolj skladna z njegovim načinom notranjega in življenjskega organiziranja.

Raziskave kažejo na pomembno povezanost med navadami in identiteto v konkretno proučevanih vedenjskih področjih. Tega ni mogoče brez dodatnih dokazov posplošiti na vse človekovo vedenje, vendar ugotovitev podpira previdno širše vprašanje: kaj se zgodi, ko določeno ravnanje ni več samo nekaj, kar človek počne, ampak se začne povezovati tudi s tem, kako doživlja sebe?⁴

Za IFDET je to pomembna primerjalna točka, ne pa končna razlaga transformacije.

Energijska dimenzija integracije

Metodologija globinske energijske transformacije človekovega delovanja ne obravnava samo na ravni misli, vedenja, čustvenega odziva ali zavestne odločitve. Njeno osrednje metodološko izhodišče vključuje tudi energijsko dimenzijo človekove notranje organizacije.

Energija v jeziku IFDET ni uporabljena kot nadomestilo za znanstveno razlago. Prav tako energijska zaznava izvajalca ni avtomatično obravnavana kot objektivno dejstvo. Gre za metodološko raven, ki jo Inštitut razvija, jasno razmejuje in jo želi v nadaljnjem razvoju postopoma operacionalizirati tudi za raziskovanje.

Zato integracija v okviru IFDET pomeni več kot razumevanje ali vedenjsko izvedbo spremembe. Pomeni proces, v katerem se sprememba postopoma povezuje z globljim načinom človekovega notranjega organiziranja – tudi z energijskimi vzorci, ki jih metodologija IFDET raziskuje kot del širšega modela človeka.

Tu je tudi jasna meja med zunanjimi strokovnimi viri in lastnim razvojem IFDET: teorija samodoločenosti ter raziskave navad in identitete ne potrjujejo energijske dimenzije. Energijska dimenzija je samostojna metodološka in raziskovalna predpostavka IFDET.

Sprememba, ki potrebuje vedno manj prisile

Trajnost ne pomeni, da človek nikoli več ne občuti dvoma, napetosti ali starega impulza. Prav tako ne pomeni popolne avtomatičnosti ali stanja, v katerem nadaljnje delo ni več potrebno.

Pomeni, da novo ni več samo nekaj, kar človek poskuša vzdrževati z voljo. Postaja bolj povezano z njegovimi vrednotami, identiteto, odnosi, vsakdanjimi odločitvami in – v okviru IFDET – z njegovo notranjo ter energijsko organizacijo.

Zato je lahko pomembnejše vprašanje od »Kako naj ostanem motiviran?« naslednje:

»Kaj se mora v meni dovolj globoko povezati in preoblikovati, da bo sprememba lahko postala del načina, kako dejansko živim?«

Perspektiva globinske energijske transformacije

Globinska energijska transformacija trajnosti spremembe ne razume kot preprostega rezultata discipline. Raziskuje pogoje, v katerih se lahko sprememba postopoma integrira v življenje: notranjo kapaciteto, prisotnost in odgovornost; možnost raziskovanja vzorcev brez prehitrih zaključkov; usklajevanje identitete, odnosov in načina življenja; ter raziskovanje energijskih vzorcev, ki so v metodologiji IFDET del širšega razumevanja človeka.

To se neposredno povezuje z osrednjo usmeritvijo Inštituta: transformacija ne pomeni ustvarjanja »novega človeka« ali nove energije. Pomeni postopno preoblikovanje energije, ki je v človeku že prisotna, tako da lahko vse bolj podpira življenje, razvoj potenciala in izražanje bistva.

Cilj zato ni popolnost. Cilj je zmanjševanje razkoraka med tem, kar človek prepoznava kot resnično in skladno s seboj, ter tem, kar je dejansko sposoben živeti.

Ko spremembe ni več treba samo vzdrževati

Motivacija lahko odpre vrata spremembi. Toda sama ne pojasni, zakaj nekatere spremembe sčasoma postanejo stabilnejši del življenja, druge zahtevajo vedno nov napor.

Integracija usmeri pozornost globlje: k vprašanju, kako se sprememba poveže z vrednotami, identiteto, odnosi, načinom življenja in notranjo organizacijo človeka.

Globinska energijska transformacija temu doda svojo osrednjo razsežnost: raziskovanje in postopno preoblikovanje energijskih vzorcev, ki so del človekovega načina bivanja.

Trajnost spremembe zato ni samo vprašanje volje. Je vprašanje tega, kaj se je v človeku zares preoblikovalo – in kaj je ostalo samo razumljeno, začasno izvedeno ali vzdrževano z naporom.

Nadaljujte raziskovanje

Če želite poglobiti razumevanje globinske energijske transformacije, metodologije IFDET in načina dela Inštituta, lahko nadaljujete na naslednjih straneh:

• Metodologija

• Način dela

• Oblike sodelovanja

• Glosar

Če želite preveriti možnost sodelovanja z Inštitutom, lahko oddate zaprosilo za uvodni pogovor.

Opombe in viri

¹ Kwaśnicka, D., Dombrowski, S. U., White, M., & Sniehotta, F. F. (2016). Theoretical explanations for maintenance of behaviour change: a systematic review of behaviour theories. Health Psychology Review, 10(3), 277–296.

² Patrick, H., & Williams, G. C. (2012). Self-determination theory: its application to health behavior and complementarity with motivational interviewing. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 9, 18.

³ Ryan, R. M., & Deci, E. L. (2000). Self-determination theory and the facilitation of intrinsic motivation, social development, and well-being. American Psychologist, 55(1), 68–78. Glej zlasti razlago internalizacije in integracije. Za zgodnejšo empirično obravnavo integracije glej tudi Deci, E. L., Eghrari, H., Patrick, B. C., & Leone, D. R. (1994). Facilitating internalization: The self-determination theory perspective. Journal of Personality, 62(1), 119–142.

⁴ Zhu, L., Tao, Y., Guo, Y., Zhang, X., Wang, T., Zhou, B., Li, G., & Zhang, L. (2025). The relationship between habit and identity in health behaviors: A systematic review and three-level meta-analysis. Applied Psychology: Health and Well-Being, 17(2), e70017.

© 2026 Maja Škvarč – Inštitut za globinsko energijsko transformacijo.

Članek predstavlja avtorsko delo in je del metodologije globinske energijske transformacije. Reprodukcija ali uporaba brez predhodnega pisnega soglasja ni dovoljena.