Kaj je globinska energijska transformacija?

Ko prvič slišimo izraz globinska energijska transformacija, si ga lahko razlagamo zelo različno. Nekateri ga slišijo kot duhovni izraz. Drugi kot metaforo za osebno rast. Tretji kot nekaj preveč abstraktnega, da bi bilo zares uporabno. Prav zato je pomembno, da je pojem jasno opredeljen.

V metodologiji Inštituta za globinsko energijsko transformacijo izraz ne pomeni meglenega govora o energiji, temveč opis procesa, v katerem se človekova notranja organizacija postopno spreminja na več ravneh hkrati.

Na področju osebne preobrazbe se pogosto uporabljajo besede, ki zvenijo močno, vendar ostajajo premalo določene: energija, zavest, transformacija, integracija, prisotnost, regulacija. Ko pojmi niso dovolj jasni, hitro postanejo odprti za zelo različne interpretacije. Posledica je, da pod istimi besedami razumemo povsem različne stvari.

Potreba po natančnosti ni v nasprotju z globino. Ravno nasprotno: bolj kot je področje izkustveno subtilno, bolj potrebuje jasen jezik. Zato je smiselno pojem razstaviti na njegove tri sestavne dele: globinska, energijska in transformacija.

Kaj pomeni "globinska"

Izraz globinska ne pomeni skrivnostna, mistična ali nujno ekstremna.

Pomeni predvsem, da ne govorimo le o površinskih prilagoditvah.

Površinska sprememba je lahko pomembna in koristna: boljša rutina, manj stresa, jasnejša komunikacija, nove navade ali zmanjšanje škodljivega vedenja. Takšne spremembe niso nepomembne. Ne pomenijo nujno globinske preobrazbe.

Globinska sprememba seže dlje. Nastopi takrat, ko se premik ne zgodi le na ravni vedenja ali samopodobe, temveč v načinu, kako je posameznik notranje organiziran. Dotakne se regulacije, telesa, pozornosti, čustvene kapacitete, identitete in načina, kako človek vstopa v odnose. Ne zanima je le, kaj človek počne drugače, ampak tudi iz kakšne notranje organizacije to počne.

Mnogi modeli spremembe kažejo, da sprememba pogosto ni enkraten dogodek, temveč proces skozi več faz, v katerem so pripravljenost, vzdrževanje in ponovitve vzorcev normalen del poti.¹ Zato globje spremembe potrebujejo čas, procesnost in nosilnost, ne le začetnega impulza.

V metodologiji Inštituta izraz globinska pomeni:

• da sprememba zadeva več ravni človekovega sistema hkrati,

• da vključuje reorganizacijo, ne le korekcijo,

• in da je njen rezultat večja koherenca, ne le boljša funkcionalnost.

Globinskost se ne meri po dramatičnosti izkušnje, temveč po tem, ali se je spremenila notranja organizacija.

Kaj pomeni "energijska"

Beseda energijska praviloma sproži največ nerazumevanja. Zato jo je treba opredeliti posebej previdno.

V metodologiji Inštituta ni uporabljena kot mistična trditev, temveč kot fenomenološki opis. Z njo poimenujemo kvaliteto človekove notranje vitalnosti, pretočnosti, zgoščenosti, aktivacije, napetosti, razpršenosti ali koherence, kakor se kaže v doživljanju, telesni organizaciji, pozornosti, odnosu in sposobnosti stika.

Ljudje zelo dobro prepoznamo, kdaj smo razpršeni, brez vitalnosti, preobremenjeni, zgoščeni, pretočni ali prvič po dolgem času bolj v stiku s sabo. To so opazljive kvalitete notranjega stanja. Ko jih povežemo s telesom, regulacijo, pozornostjo in odnosom, pojem postane uporaben in ne ostane samo poetičen.

Ko rečemo, da smo "brez energije", pogosto ne mislimo le na na fizično utrujenost. Lahko gre za zmanjšano življenjsko vitalnost, notranjo odrezanost, otopelost, razpršenost pozornosti ali izgubo stika z lastnim impulzom. Podobno lahko "nabita" oseba pomeni nekoga, ki je prekomerno aktiviran, napet, nemiren ali preobremenjen.

V tem smislu izraz energijska ne pomeni "mistične substance", ampak način, kako je človekova življenjska, čustvena, telesna in pozornostna organizacija trenutno urejena in doživeta.

Kaj pomeni "transformacija"

Beseda transformacija je danes pogosto uporabljena preširoko. Včasih pomeni močno izkušnjo. Včasih navdušenje nad novim začetkom. Včasih pomemben uvid. Toda metodološko gledano transformacija ne more pomeniti zgolj začasne spremembe stanja.

Veliko ljudji nekaj razume in se še vedno ne more trajno premakniti. To ne pomeni, da si spremembe ne želijo. Pogosto pomeni, da se je nekaj spremenilo predvsem na ravni razlage in ne v organizaciji sistema.

Transformacija v resnem smislu pomeni strukturno pomembno spremembo notranje organizacije, ki skozi čas vodi v nov način bivanja, zaznavanja, odzivanja in delovanja. To pomeni, da se ne spremeni le trenutno počutje, temveč tudi način, kako posameznik:

• zaznava sebe,

• prenaša intenzivnost,

• regulira aktivacijo,

• vstopa v odnos,

• ustvarja pomen,

• sprejema odločitve,

• in vzdržuje stik z lastno resničnostjo.

Ta poudarek loči transformacijo od treh drugih pojavov:

• od zgolj kognitivnega uvida, kjer človek veliko razume, a ostaja enako organiziran,

• od afektivnega vrhunca, kjer močna izkušnja še ne pomeni trajne reorganizacije;

• in od uprizarjanja nove identitete, kjer posameznik prevzame nov jezik o sebi, ne da bi se zares spremenil.

Raziskave motivacije in samoregulacije kažejo, da trajnejše spremembe niso odvisne le od intenzivnosti želje, temveč tudi od kakovosti motivacije, stopnje internalizacije in pogojev, ki omogočajo bolj avtonomno in integrirano delovanje.²

Zato je transformacija v metodologiji Inštituta vedno povezana z integracijo. Kar ni integrirano v življenje, še ni transformirano. Lahko je pomemben začetek, lahko je prehodna faza, lahko je signal odprtja, vendar še ni zaključena sprememba.

Zakaj je pomemben jasen zemljevid

Globinska energijska transformacija ni enkratni preboj, ampak proces. Ta proces zahteva prisotnost, regulacijo, zaznavo, identitetni premik in integracijo. Če manjka integracija, ima človek morda močno izkušnjo, ne pa še trajne spremembe. Če manjka regulacija, lahko intenzivnost prehiti kapaciteto. Če manjka jasen jezik, človek težko razume, kaj se sploh dogaja.

To je tudi razlog, da Inštitut gradi metodologijo in ne le inspiracijskih vsebin. Ljudje danes ne potrebujejo samo več informacij. Potrebujejo natančnejši zemljevid. Ko začnejo razumeti, kaj pomenijo regulacija, fragmentacija, identitetni premik in integracija, postane tudi njihov proces manj meglen in manj prepuščen naključju.

Če vas zanima globinska energijska transformacija, je lahko dober začetek že naslednje vprašanje:

Na kateri ravni v mojem življenju se sprememba trenutno ustavlja?

Pri telesu? Pri regulaciji? Pri mejah? Pri identiteti? Pri odnosu?

Prav tam se pogosto začne najbolj resnično delo.

Če želite bolj natančen zemljevid osebne preobrazbe, spremljajte metodologijo Inštituta in preverite naše nadaljnje vsebine, stran Metodologija, Glosar ali Programe.

Opombe

¹ James O. Prochaska and Wayne F. Velicer, “The Transtheoretical Model of Health Behavior Change,” American Journal of Health Promotion 12, no. 1 (1997): 38–48.

² Richard M. Ryan and Edward L. Deci, “Self-Determination Theory and the Facilitation of Intrinsic Motivation, Social Development, and Well-Being,” American Psychologist 55, no. 1 (2000): 68–78;

Edward L. Deci and Richard M. Ryan, “The ‘What’ and ‘Why’ of Goal Pursuits: Human Needs and the Self-Determination of Behavior,” Psychological Inquiry11, no. 4 (2000): 227–268;

Richard M. Ryan and Edward L. Deci, “Intrinsic and Extrinsic Motivations: Classic Definitions and New Directions,” Contemporary Educational Psychology 25, no. 1 (2000): 54–67.